Strah in stres pri psih in mačkah

Pred kratkim je bil v moji bližini bogat ognjemet, kar me je opomnilo, da se »predbožična« evforija ne dogaja le na reklamah in v veleblagovnicah, ampak jo bodo kmalu deležni tudi naši smrčki. Zato sem se za temo tokratnega članka odločila izbrati strah in anksioznost, ki pa sta seveda v neposredni povezavi s stresom.

Vedenjske motnje pri psih so v zadnjih desetletjih pritegnile veliko pozornosti. Poročajo, da je poleg agresije do ljudi in drugih psov, vedenje povezano s strahom najpogostejša težava s katero se soočajo ljudje in njihovi ljubljenčki. Strah, anksioznost ter stres se pojavljajo tudi pri mačkah in prav tako povzročajo spremembe v vedenju. Najpogostejši vedenjski »motnji« pri mačkah sta uriniranje in defekacija po stanovanju (markiranje) ter agresivno vedenjem.

Kaj pravzaprav sta strah in anksioznost?

Strah je zmeren vedenjski odziv živali na poznan ali nepoznan dražljaj, ki ga zaznava kot manj nevarnega. Žival je psihično in fizično zmožna, da ta dražljaj razišče ali da zbeži. Anksioznost je fiziološko, psihološko in vedenjsko stanje, ki ga sproži nekaj kar ogrozi dobro počutje ali preživetje živali. Lahko je ta grožnja dejanska ali le potencialna. Značilno za anksioznost je povečana stopnja vzburjenosti, pozornosti, avtonomne in endokrine aktivacije (telesni simptomi) ter specifični vedenjski vzorci. Patološka anksioznost zmanjša sposobnost uspešnega soočanja živali z izzivom, ki je sprožil to stanje.

Izražanje strahu in anksioznosti 

Znano je, da stres in strah aktivirata različne fiziološke sisteme v organizmu. Aktivira se simpatični živčni sistem, ki stimulira izločanje adrenalina in noradrenalina. Dodatno pa simpatični živčni sistem stimulira vranico, da sprosti nakopičene rdeče krvničke, ki dvignejo raven hematokrita (kri postane gostejša). Stres in strah stimulirata hipotalamo-hipofizno-adrenalno-kortikalni sistem, ki lahko povzroči porast dobro poznanega stresnega hormona kortizola. Ta hormon je povezan s pasivno strategijo, izgubo nadzora in depresijo. Pri psih, ki se bojijo strele, se raven kortizol dvigne za več kot 200%. Pri tem pa je zanimivo, da prisotnost drugega psa med dogodkom pozitivno vpliva na vedenje plašnega psa.

Boječe oziroma anksiozne mačke se običajno odzivajo na različne načine. Lahko se jim poveča aktivnost, ki se pojavlja v nekih zaporedjih oziroma vzorcih, lahko pa mirujejo. Pogosto iščejo kote in se skrivajo, bežijo oziroma se izogibajo stiku z živalmi ali ljudmi ali pa se vedejo agresivno. Mačke se na stres lahko odzovejo tudi z uriniranjem ali defekacijo po stanovanju (izven mačjega stranišča). Poleg agresivnega vedenja je to tudi najpogostejši razlog, da ljudje mačko zavržejo ali dajo na evtanazijo. Pri nekastriranih mačkah se problem uriniranja po stanovanju najpogosteje uspešno reši s kastracijo oziroma sterilizacijo. Vendar pa se težava pojavlja tudi pri kastriranih/steriliziranih živalih, ki so podvržene stresu in/ali strahu.

Psi strah izražajo na različne načine. Najpogosteje opažen znak strahu je izogibanje, beg, negibnost in agresivno vedenje. Telesni simptomi, ki se kažejo pri psih so slinjenje, sopenje, povišana srčna fekvenca, potenje na šapah, emocionalno povezano uriniranje ali iztrebljanje ter praznjenje analnih vrečk. Ugotovili so, da se pri psih raven kortizola dvigne med transportom, šokom, izpostavljenosti eksplozivnim zvokom ter med socialno in prostorsko restrikcijo. V letošnjem letu pa se vrši tudi raziskava o izražanju stresa pri terapevtskih psih.

Zakaj je strah pomemben

Strah je normalne samoobrambni mehanizem, ki pomaga da se žival sooči z okoljem. Če živali v divjini nebi občutile strahu ne bi imel prave možnosti za preživetje. Tudi živali v sebi nosijo genetske kakor tudi pridobljene strahove. Med prastrahove pri psih sodijo strah pred velikimi pokončnimi bitji (medved), pred zapustitvijo, pred strelami in grmenjem ali sikajočimi zvoki, pred ozkimi in temnimi prostori ali sencami.

Razlike v plahosti med posameznimi psi in mačkami nakazujejo, da so nekateri psi bolj dovzetni kot drugi. Strahovi oziroma »prastrahovi« lahko izginejo že z dobrimi izkušnjami. Lahko pa so zelo globoko usidrani in jih je težje odpraviti ali vsaj omiliti. Hišne živali so danes izpostavljene številnim ez4p1245prospektdražljajem, ki lahko izzovejo strah in na katere živali niso prilagojene. Takšni dražljaji so na primer množice ljudi, promet in ognjemet.  Strah oziroma anksioznost lahko sprožijo tudi različna fizična
obolenja. Na primer bolezni ščitnice, epilepsija, tumorji na področju možganov, lahko pa so vzrok tudi neprepoznane
bolečine.

Pomembno je, da se prestrašeni in nemirni živali posvetimo z vso skrbnostjo in ljubeznijo. S kapsulami RELAX bomo našemu nemirnemu in prestrašenemu psu in mački pomagali na popolnoma naraven način, saj vsebujejo zelišča ter L-tirozin in vitamine, ki sproščajo in vračajo igrivost veselega štirinožca. Več o izdelku si lahko preberete tukaj.

 

Špela Suhač, dr. vet. med.