PetVital
Nad 30 € poštnina brezplačna.

PalVital FLEX 50 kaps.

19,90 

0 out of 5

Za močne sklepe in mišice naših ljubljenčkov, ker je veselje do gibanja naravna danost naših štirinožcev. Vsebuje Glukozamin, hondroitin sulfat, bosvelija in Vitamin D, ki skupaj tvorijo odlično kombinacijo za odpornost, rast in razvoj sklepnega hrustanca.

Težave s sklepi in gibanjem so pogost pojav pri psih in mačkah, še posebej takrat, ko vstopijo v seniorska leta. Zato smo za njih, s strokovnjaki s področja veterine, skrbno razvili nov izdelek v liniji PalVital – Flex.

Kategorija: .

Opis

PalVital FLEX 50 kaps. 

Za močne sklepe in mišice naših ljubljenčkov, ker je veselje do gibanja naravna danost naših štirinožcev.

Celo tiste pasme, ki so bolj zaspane in počasne sorte se znajo razigrati. Gibanje, raziskovanje, vohljanje in igra jih naredi srečne. Težave s sklepi in gibanjem so zelo pogost pojav pri psih, mačke so sicer nekoliko manj podvržene tem težavam a različne težave z gibanjem lahko opazimo tudi pri njih. Vzroki so različni, raziskave pa kažejo, da je najpogostejši vzrok za šepanje šibkost v zadnjih okončinah, ki je povezana z obolenjem hrbtenice in/ali kolkov. Nemoteno gibanje je tesno povezano s skladnim in povezanim delovanjem živčevja, mišic in sklepov.

Težave s sklepi in gibanjem so pogost pojav pri psih in mačkah, še posebej takrat, ko vstopijo v seniorska leta. Zato smo za njih, s strokovnjaki s področja veterine, skrbno razvili nov izdelek v liniji PalVital – Flex.

Glukozamin telo ga potrebuje za izgadnjo glikozaminoglikanov, gradnikov sklepne tekočine in hrustančnega matriksa zdravih sklepov. V sklepnem hrustancu je glukozamin pomemben predvsem pri tvorbi hialuronske kisline, hondroitina in keratana. Glukozaminoglikani privlačijo molekule vode in tako v sklepu tvorijo gelu podobno substanco. Skrbijo tudi, da se hrustanec »prepoji« z vodo, kar ga naredi bolj odpornega na kompresijske sile.

Hondroitin sulfat je sestavni del medceličnine sklepnega hrustanca. Pomemben je zaradi velike sposobnosti vezave vode. S pomočjo ostalih glikozaminoglikanov v hrustancu ustvari gelu podobno snov, ki ščiti hrutsanec ter spodaj ležečo kostnino pred fizičnim stresom. Hondroitin tvorijo hrustančne celice, lahko pa ga v telo vnašamo tudi preko hrane. Hondroitin se dobro dopolnjuje z glukozaminom.

Bosvelija je tradicionalna rastlina ajurvedske medicine. Vsebuje bosvelično kislino, ki ima dokazano protivnetno delovanje in učinkuje tako pri živalih kot pri ljudeh. Uporablja se pri različnih degenerativnih in starostnih težavah s sklepi.  Njen učinek je bil ocenjen tudi v odprti veterinarski klinični študiji, ki so jo opravili Reichling in sodelavci (2014). V tej študiji se je pri 17 od 24 psov izboljšala izraženost kliničnih znakov šepanja in bolečine.

Vitamin D je pomemben za rast in razvoj kosti in sklepnega hrustanca. Pri degenerativnih vnetjih sklepov je poleg hrustančnega tkiva prizadeta tudi spodaj ležeča kostnina. Vitamin D pomembno vpliva na metabolizem in aktivnost kostnih celic, poleg tega pa sodeluje pri delitvi in diferenciaciji hrustančnih celic ter pri tvorbi proteoglikanov (pomembne molekule v sklepih in medvretenčnih ploščicah).

Magnezij se nahaja predvsem v tekočini znotraj celic in sodeluje v več kot 300 encimskih reakcijah v telesu. Med drugim je pomemben pri tvorbi ATP (energijsko bogate molekule), pri prenosu živčnih impulzov, pri mineralizaciji kosti in pri sintezi in aktivaciji vitamina D.

Glukozamin, hondroitin sulfat in bosvelija – dobra naveza za zdravo gibanje

Sklepni hrustanec je izredno dovršena telesna struktura, sestavljajo ga hrustančne celice (hondrociti) ter medceličnina ali hrustančni matriks. Eno izmed osrednjih vlog pri zaščiti sklepnega hrustanca nosijo proteoglikani. To so velike enote, v katere se povezujejo velike molekule hialuronske kisline, nanjo pa so vezani glikozaminoglikani ( hondroitin sulfat ter keratan sulfat). Celoten kompleks ima razvejano (ščetinasto) strukturo. V hrustančnem matriksu tvori nekakšno mrežo v katero se vpletajo kolagena vlakna. Osrednji akter celotne strukture je glukozamin, saj ima odločilno vlogo pri sintezi hialuronske kisline ter glikozaminoglikanov. (Millis in Levine, 2014; Jerosch, 2011)

Glikozaminoglikani imajo izredno močan negativni naboj in se med seboj odbijajo, sposobni pa so vezati velike količine vode – hrustanec se lahko »napoji z vodo« in pri tem močno napihne ter postane gelu podobna struktura, ki je izredno fleksibilna in odporna na kompresijske sile. Med gibanjem ta želatinasta hrustančna blazinica skrbi za blaženje sil in preprečuje poškodbe tkiva. Težava sklepnega hrustanca je, da ni prepleten s krvnimi žilami. Ustrezna hranila dobiva predvsem preko sklepne tekočine, preko katere se tudi odplavljajo odpadni produkti presnove hrustančnih celic. Za pravilno cirkulacijo teh snovi je gibanje ključnega pomena.

Poškodbe, ki vključujejo predvsem površino sklepnega hrustanca se zelo težko obnovijo, saj zaradi odsotnosti krvnih žil ne pride do ustreznih vnetnih procesov, ki bi omogočili učinkovitejše celjenje, še posebej je obnova težka in neučinkovita, kadar gre za obsežnejše poškodbe hrustančne (Millis in Levine, 2014; Jerosch, 2011).

Kako kronična obolenja sklepov vplivajo na sklepni hrustanec:

Eden glavnih vzrokov šepanja pri psih so kronična degenerativna obolenja sklepov (osteoartritis) in hrbtenice (spondiloza) (Reichling 2004, Verruijt, 2008). Pojavljajo se pri psih različnih starosti vendar se bolj izraža pri starejših psih in pri določenih pasmah psov.  Obolenja sklepov in hrbtenice se pojavljajo tudi pri mačkah, pri katerih pa lastniki običajno težje opazijo, da gre za bolečine v sklepih in pogosto težavno gibanje pripisujejo zgolj starosti. (Verruijt, 2008). Osteoartritis pri psih se pojavlja pri različnih starostih, bolj dovzetni pa so starejši psi (Reichling, 2004). Tudi debelost lahko pripomore k razvoju osteoartritisa (Millis in Levine, 2014), lahko pa se razvije sekundarno, kot posledica komolčne ali kolčne displazije, osteohondroze ali travme (Reichling, 2004).

Pri osteoartritisu pride do razgradnje in izgube sklepnega hrustanca, spremeni se subhondralna (podhrustančna) kostnina in pojavi se vnetje sinovialnih membran (sklepnih ovojnic). V sklepnem hrustancu se odvijajo številne spremembe, ki vključujejo morfološke in metabolne spremembe hondrocitov ter biokemijske in strukturne spremembe v sestavi hrustančnega matriksa (Martel­Pelletier, 2008). Obsklepna kostnina se odzove s tvorbo osteofitov, kar povzroči dodatno restrikcijo pri gibanju sklepa (Jerosch, 2011).

Kaj so to hondroprotektivi:

Hondroprotektivi, med katere sodita tudi glukozamin in hondroitin sulfat, so pomembne osnovne komponente hrustanca in sklepne tekočine. Telo jih lahko tvori samo, lahko pa jih vnašamo tudi s prehrano (Jerosch, 2011). So snovi, za katere se domneva, da upočasnijo ali spremenijo napredovanje osteoartritisa. Pozitivno vplivajo na tvorbo hrustančnega matriksa, sintezo hialuronske kisline na sinovialni membrani (sklepni ovojnici) ter zavirajo razgradnjo hrustanca pri osteoartritisu. (Millis in Levine, 2014).

Glukozamin je sestavni del glukzaminoglikanov, gradnikov hrustančnega matriksa in sklepne tekočine.(Bruyere, 2016). Je osnovni substrat za izgradnjo in oblikovanje glikozaminoglikanov in hialuronske kisline, ki so potrebni za tvorbo proteoglikanov, osnovnih elementov hrustančnega matriksa (Kelly, 1998). Rezultati raziskav kažejo, da dodajanje glukozamina izzove različne pozitivne učinke na obolele sklepe. Učinki so povezani predvsem z vplivi na vnetne procese, zmanjšanjem degeneracije ter upočasnitvijo napredovanja bolezni (Bruyere, 2016). Po zaužitju glukozamin najprej prehaja v jetra (Kelly, 1998), nato pa v plazmo in sklepno tekočino (Laverty, 2005). Podobno se dogaja tudi s hondroitin sulfatom. Njegova koncentracija se ob zaužitju poveča tako v sklepni tekočini kot v sklepnem hrustancu (Palmieri, 1990). Vendar pa znanstveniki kljub dokazanemu vsrkavanju glukozamina in hondroitina v sklepe domnevajo, da je učinek peroralnih hondroprotektivov morda povezan predvsem z učinkom teh hranil na črevesno sluznico, jetra in ledvica. Preko teh tkiv naj bi posredno vplivali na presnovo telesu lastnih glukozaminoglikanov, ki so odgovorne za zdravje sklepnega hrustanca ter sklepne tekočine (Jackson, 2010; Laverty, 2005). Glukozamin in hondroitin sulfat, ne glede na to ali se vsrkata neposredno ali pa se razgradita na osnovne komponente, predstavljata dodaten substrat za izgradnjo hrustančnega matriksa. Žveplo je namreč osnovni element, ki vezivnemu tkivu daje stabilnost. Zato je ena od predpostavk da dodano terapevtsko vrednost glukozaminu in hondroitinu dajejo molekule sulfata (žvepla). Znano je namreč, da so za sestavo vezivnega tkiva in hrustanca pomembne predvsem snovi, ki vsebujejo žveplo (npr. glukozamin sulfat in hondroitin sulfat) (Kelly, 1998).

Učinki glukozamina in hondroitina na sklepe:

Glukozamin zavira procese razgradnje sklepnega hrustanca bodisi da vpliva neposredno na presnovo hrustančnih molekul bodisi da vpliva na vnetne procese. Evropska zveza za boj proti revmatizmu (European League Against Rheumatism) je uporabo glukozamina in hondroitina pri osteoartritisu kolena pri ljudeh ocenila kot zelo dobro. V kliničnih raziskavah opravljenih na ljudeh z osteoartritisom kolena, so ugotovili, da glukozamin in hondroitin zmanjšata bolečino, izboljšata gibljivost in funkcijo sklepa ter upočasnita napredovanje osteoartritisa (Jerosch, 2011).

Glukozamin in hondroitin sulfat spodbujata tudi tvorbo kolagena v tetivah, vezeh in sklepnem hrustancu. Tako lahko služita tudi kot terapevtsko dopolnilo pri različnih poškodbah sklepov (Lippiello, 2006).

Vnetje in antioksidanti

Vnetje ter oksidativni stres sta pomembni značilnosti vseh stopenj napredovanja osteoartritisa. Te procese lahko zaviramo tudi s pomočjo hondroprotektivov, ki ščitijo hrustančne celice pred oksidativnim stresom in z njim povezanim odmiranjem; zmanjšujejo mediatorje vnetja in z njimi povezano propadanje sklepnega hrustanca ter spodbujajo procese obnove, ki so bili zaradi vnetja zavrti. Vse to vodi v zmanjševanje vnetja, otekline in bolečine ter povečuje gibljivost prizadetih sklepov (Jerosch, 2011).

Protivnetne in antioksidativne učinke glukozamina in hondroitina dopolnjujejo tudi različni vitamini in minerali (npr. vitamin C, E in selen) ter omega 3 maščobne kisline ribjega olja (Jerosch, 2011).

Bosvelija in bosvelična kislina

Bosvelija je srednjeraslo drevo, ki raste v suhih pogorjih Indije, severne Afrike in bližnjega vzhoda. Iz drevesne skorje se pridobiva posebna smola, ki se v ljudski medicini tradiconalno uporablja za zdravljenje različnih kroničnih vnetnih bolezni.  Že stari zapisi ajurvedske medicine opisujejo antirevmatične učinke smole bosvelije, tovrstne učinke pa so z analizo sestavin potrdili tudi novodobni znanstveniki. Bosvelija oziroma smola drevesnega lubja bosvelije vsebuje bosvelično kislino, ki naj bi bila najbolj odgovorna za protivnetno delovanje smole po zaužitju. V različnih raziskavah na živalih in ljudeh je bilo ugotovljeno, da bosvelija pozitivno vpliva na artritis ter zmanjšala bolečino in funkcijo sklepa (Siddiqui, 2011).

Farmakološke in klinične raziskave na živalih in ljudeh so potrdile, da ima bosvelija protivnetno delovanje. Učinke gre pripisati predvsem bosvelični kislini v njeni smoli. Deluje na kaskado metabolizma arahidonske kisline, ki je odgovorna za tvorbo vnetnih faktorjev interlevkinov. Veže se precej selektivno in tako ne učinkuje na sintezo prostaglandinov, ki so zelo pomembni za tvorbo zaščitne plasti črevesne sluznice  (Reichling, 2004). Nesteroidna protivnetna zdravila pa na primer zavirajo tudi tvorbo prostaglandinov in tako lahko povzročajo stranske učinke na želodčni sluznici in črevesju ter v drugih strukturah (Wikipedija, 2017).

Protivnetne učinke bosvelije so prikazali tudi Reichling in sodelavci (2004), ki so v klinični raziskavi dodajali bosvelijo v hrano psov s kroničnimi vnetnimi obolenji sklepov in hrbtenice. Pri večini psov so se v 6 tednih opazno izboljšali klinični znaki (šepanje in bolečina).

Bosvelija nima toksičnih učinkov na živali in ljudi in je popolnoma varna za uporabo (Reichling, 2004, Siddiqui, 2011).

 

 

Literatura

Bruyere, O, Altman, R., D., Reginster, J-Y. 2016. Seminars in Arthritis and Rheumatism, 45: S12 – S17. Efficacy and safety of glucosamine sulfate in the management of osteoarthritis: Evidence from real- life setting trials and surveys.

Jerosch, J. 2011. Effects of glucosamine and chondroitin sulfate on  cartilage metabolism in OA: Outlook on other nutrient partners especially omega-3 fatty acids. International journal of rheumatology, 11: 1-17. doi:10.1155/2011/969012

Kelly, G. S. 1998. The Role of Glucosamine Sulfate and Chondroitin Sulfates in the Treatment of Degenerative Joint Disease. Alt Med Rev, 3(1):27-39.

Laverty, S., et al. 2005. Synovial fluid levels and serum pharmacokinetics in a large animal model

following treatment with oral glucosamine at clinically relevant doses. Arthritis Rheum., 52(1):

181­91.

 

Lippiello, L. 2006. Collagen Synthesis in Tenocytes, Ligament Cells and Chondrocytes Exposed to a Combination of Glucosamine HCl and Chondroitin Sulfate. eCAM 2006, 4(2): 219–224. doi:10.1093/ecam/nel081

Martel­Pelletier, J. et al.2008. Cartilage in normal and osteoarthritis conditions. Best Pract Res Clinical Rheumatology, 22(2):351­84.  doi: 10.1016/j.berh.2008.02.001.

Millis, D. L. in Levine, D. L. (2014). Canine rehabilitation and physical zherapy. Elsevier, Philadelphia.

Palmieri, L., et al. 1990. Metabolic fate of exogenous chondroitin sulfate in the experimental animal. Arzneimittelforschung, 40(3):319­23.

Reichling et al. 2004. Dietary support with Boswellia resin in canine inflammatory joint and spinal disease. Schweiz.Arch.Tierheilk., 146: 71–79.

Siddiqui, M., Z. 2011. Boswellia Serrata, A Potential Antiinflammatory Agent: An Overview.  Indian J Pharm Sci, 73(3): 255–261. doi:  10.4103/0250­474X.93507.

Smith, G., K., Popovitch, C., A., Gregor, T., P. (1995). Evaluation of risk factors for degenerative joint disease associated with hip dysplasia in dogs. Journal of American Veterinary Association, 206: 642–7.

Verruijt, M. (2008). Prevalence of osteoarthritis in the joints of the appendicular skeleton of the cat. Faculty of Veterinary Medicine, Utrecht University.

Wikipedia. (2017). Nonsteroidal anti-inflamatory drug. Pridobljeno z: https://en.wikipedia.org/wiki/Nonsteroidal_anti-inflammatory_drug

 

Delivery and Returns Content description.
Top